Pred nekaj dnevi je indonezijska vlada napovedala, da bo znižala prag oprostitve uvoznega davka za blago v e-trgovini s 75 dolarjev na 3 dolarje, da bi omejila nakup poceni tujih izdelkov in s tem zaščitila domača mala podjetja. Ta politika velja od včeraj, kar pomeni, da morajo indonezijski potrošniki, ki kupujejo tuje izdelke prek kanalov e-trgovine, plačati DDV, davek na uvoz in carine v vrednosti nad 3 dolarje.

V skladu s politiko se stopnja uvoznega davka za prtljago, obutev in tekstil razlikuje od drugih izdelkov. Indonezijska vlada je določila 15–20-odstotni uvozni davek na prtljago, 25–30-odstotni uvozni davek na obutev in 15–25-odstotni uvozni davek na tekstil, pri čemer bodo ti davki znašali 10 % DDV in 7,5–10 % dohodnine. Obračunava se na osnovni osnovi, zaradi česar se skupni znesek davkov, ki jih je treba plačati ob uvozu, znatno poveča.

Stopnja uvoznega davka za druge izdelke znaša 17,5 %, kar pomeni 7,5 % uvoznega davka, 10 % davka na dodano vrednost in 0 % dohodnine. Poleg tega knjige in drugi izdelki niso predmet uvoznih dajatev, uvožene knjige pa so oproščene davka na dodano vrednost in dohodnine.

Indonezija, država z arhipelagom kot glavno geografsko značilnostjo, ima najvišje stroške logistike v jugovzhodni Aziji, saj predstavljajo 26 % BDP. Za primerjavo, logistika v sosednjih državah, kot so Vietnam, Malezija in Singapur, predstavlja manj kot 15 % BDP, Kitajska ima 15 %, razvite države v zahodni Evropi pa lahko dosežejo celo 8 %.

Vendar pa so nekateri v panogi poudarili, da kljub velikemu vplivu te politike indonezijski trg e-trgovine še vedno ponuja veliko prostora za rast. »Indonezijski trg ima veliko povpraševanje po uvoženem blagu zaradi prebivalstva, internetne penetracije, ravni dohodka na prebivalca in pomanjkanja domačega blaga. Zato lahko plačevanje davkov na uvoženo blago do neke mere vpliva na željo potrošnikov po nakupu. Vendar pa bo povpraševanje po čezmejnem nakupovanju še vedno precej močno. Indonezijski trg ima še vedno priložnosti.«

Trenutno približno 80 % indonezijskega trga e-trgovine obvladuje platforma za e-trgovino C2C. Glavni akterji so Tokopedia, Bukalapak, Shopee, Lazada, BliBli in JDID. Igralci so proizvedli približno 7 do 8 milijard GMV, dnevna velikost naročil je bila od 2 do 3 milijone, cena enote stranke je bila 10 dolarjev, naročilo trgovca pa je bilo približno 5 milijonov.

Med njimi ne gre podcenjevati moči kitajskih akterjev. Lazada, čezmejna platforma za e-trgovino v jugovzhodni Aziji, ki jo je prevzela Alibaba, je v Indoneziji dve leti zapored beležila stopnjo rasti več kot 200 %, število uporabnikov pa dve leti zapored več kot 150 %.

Shopee, v katerega vlaga Tencent, prav tako meni, da je Indonezija njegov največji trg. Poroča se, da je skupni obseg naročil Shopee Indonesia v tretjem četrtletju 2019 dosegel 63,7 milijona naročil, kar ustreza povprečnemu dnevnemu obsegu naročil 700.000 naročil. Glede na najnovejše mobilno poročilo APP Annie se Shopee uvršča na deveto mesto med vsemi prenosi aplikacij v Indoneziji in na prvo mesto med vsemi nakupovalnimi aplikacijami.

Pravzaprav je bila politična nestabilnost Indonezije kot največjega trga v jugovzhodni Aziji vedno največja skrb prodajalcev. V zadnjih dveh letih je indonezijska vlada večkrat prilagodila svojo carinsko politiko. Že septembra 2018 je Indonezija za več kot 1100 vrst potrošniškega blaga zvišala stopnjo uvoznega davka za do štirikrat, z 2,5 %–7,5 % takrat na največ 10 %.

Po eni strani je močno povpraševanje na trgu, po drugi strani pa se politike nenehno zaostrujejo. Razvoj čezmejne izvozne e-trgovine na indonezijskem trgu je v prihodnosti še vedno zelo zahteven.